Poslušam - slišim, ponovim - govorim

Učitelji se v razredu poslužujemo različnih metod podajanja znanja. Eden od meni ljubših pristopov k poučevanju tujega jezika pri najmlajših osnovnošolcih je metoda odmeva.

Da bodo otroci moj odmev, se vedno dogovorimo na prvi uri, ko se spoznamo. Zato je še toliko pomembneje, da sta moj glas, predvsem pa tisto, kar z njim sporočam, čim boljši približek tistemu, k čemu stremimo pri poučevanju angleščine - občutek naravnega govorca.

Svoje učence tako vsako uro povabim k telovadbi.

Najprej takšni, kjer delajo naše roke, noge in vratovi, včasih tudi trebuščki s svojo prepono. Velikokrat se poslužujemo Brain gym-a. Krasna stvar!

Nato sledi tista, kjer delajo naše glasilke. Kjer poslušamo svoje glasove. Poslušanje se mi zdi res izjemnega pomena. Kako bo namreč otrok pravilno tvoril glasove, nato besede in preproste stavke, če jih uho ni sposobno pravilno sprejeti, možgani transformirati in usta izgovoriti?
Včasih prav pri pouku angleščine pri katerem od mladih radovednežev ugotovimo, da njegov sluh ni brezhiben in ima zato pri izgovorjavi tolikšne težave.

Tudi poslušanja se moramo učiti. Na to v sodobnem svetu tako radi pozabimo, ali pa poslušanju že v temeljih sploh ne dajemo pravega pomena. Kakor, da nam je že v zibelko položeno, da bomo poslušati pač kar znali. Brez vaje in truda.

Včasih se v razredu igramo igrico Ajajaj, le kaj je  padlo na tla detektiv Ušesnik?
V učilnici poiščemo do osem različnih predmetov, ki jih razvrstimo v sredino kroga. Dobro si jih ogledamo. Izštejemo enega od otrok, ki bo detektiv Ušesnik. Ta detektiv zna vsaj tako dobro poslušati kakor ris, ki sliši  najbolje, celo bolje od katere koli džungelske živali. Detektivu Ušesniku z rutico prevežemo oči. Otroci iz skupine z določene višine na tla spuščajo izbrane predmete, detektiv pa mora uganiti, kaj je padlo na tla. Pri vsakem zvoku ima na voljo tri poskuse. Vlogo detektiva po nekaj poskusih prevzame drug  otrok.

O govornih igricah sem na spletniku že pisala (prebrskajte malo:)).

Ena čudovita ideja za ogrevanje glasilk, ki sem jo odkrila pred časom, je tudi slikanica avtorja Herva Tulleja Say Zoop!
Slikanica/kartonka na fantastičen interaktiven način otroke mimogrede spodbudi k odkrivanju moči in razsežnosti svojih glasov. Od spreminjanja glasnosti, višin, dolžine, do barv povezanih z zvokom ... ob njej dobite še sami morje idej, kakšne govorne igrice bi z otroki lahko izvajali. 

Tule spodaj objavljam nekaj "teaserjev". Vzemite knjigo v roke in se igrajte z malimi radovedneži. Videli boste, kakšno neverjetno moč ima:)

     

       

 


Komentarji

Priljubljene objave