The Little Red Hen

Long time no see - but we are back again! With the Little Red Hen.

Tale pesmica je res simpatična (pa tudi konec mi je malce bolj všeč:)).

Z drugošolci smo zgodbico prebirali, jo obnavljali, delali strip in urili pisanje "Not I!". Pa še gibalno smo se sproščali med drugim.

Nekaj preprostih idej za učno uro pa je nadrobljenih  tudi spodaj ...

The Little Red Hen

Otroke posedem v polkrog in pri tem pazim, da vsi vidijo slikanico.

Pokažem naslovno stran pravljice in otroke spodbudim, naj ugibajo, kaj se bo v zgodbi dogajalo.

Pripovedujem pravljico; pri tem kažem ilustracije in tudi pomembne dogodke na slikah. Uporabljam veliko telesne in obrazne mimike. Sproti preverjam razumevanje (otroke spodbudim, da obnavljajo pomembne dogodke – kar v maternem jeziku).

Po končanem branju si ogledamo sličice, ki jih »po nesreči« stresem na tla. Otroci naj sličice zložijo v  zaporedje, kakršno je bilo v zgodbi.

Sličice lahko razporejamo na tla ali na tablo.

Po končani razporeditvi pravljico še enkrat obnovimo. Otroke spodbudimo, da nam pri tem pomagajo v obeh jezikih.

How many … are on the poster?

Na tablo obesimo velik plakat kmetije. Otroci na plakatu prepoznajo osebe in  predmete iz pravljice.

Otroci iščejo, kolikokrat se na plakatu pojavijo (skrivajo) določene osebe. Pri tem jih spodbujam, naj postavljajo vprašanje »How many … can you see?« in nanj odgovarjajo prav tako v angleščini npr. »Three.«

Otroci v svoj histogram označijo število živali na plakatu tako, da pobarvajo pravokotnike. Primerjamo število – katerih je najmanj, največ, manj, več kot drugih …

Histogram lahko dobite TUKAJ.

What is your favourite food Mr Fox?

Igro lahko gremo igrat v šolsko avlo ali ven na svež zrak. Predstavim besedi a chicken in a fox.

Jaz bom Mr Fox in se bom postavila na eno stran igralne površine, otroci bodo piščančki (chicken) in bodo stali na drugi strani sobe.

Otroci se primejo za roke in vprašajo: »What is your favourite food Mr Fox?« Ob vprašanju stopijo  korak naprej. Pri tem naštevam različne živali. Ko pridejo piščančki dovolj blizu, zakličem »Chickens!« in ulovim čim več učencev. Ti postanejo moji pomočniki. Igro ponavljamo tako dolgo, dokler ne ostane svobode samo še en piščanec, ki ga razglasimo za zmagovalca.

Na spletu sem pred leti našla zgodbo o mali rdeči kokoški. Žal ne vem, kdo je avtor in ne morem navesti vira. Z vami pa jo DELIM, če morda doma nimate knjižice. Obstaja seveda kar nekaj različic. Mi smo brali tole: