Spider Dance
Prvošolci so otroci stari okrog šest let. Skušamo razumeti potrebe, ki jih prinašajo različna področja razvoja, zato so tudi dejavnosti pri angleščini pestre in usmerjene v otroka.
Takole pa psihologi čisto v teoriji opredeljujejo razvoj šestletnika:
Otroci so sposobni zadovoljevati nekatere svoje osnovne potrebe: sami se umivajo, oblačijo, opravijo toaleto, se hranijo, vstajajo, pravočasno odhajajo v posteljo. Prevzemajo tudi nekatere osnovne odgovornosti doma in v vrtcu - šoli.
GIBALNI RAZVOJ
Zaključen je razvoj temeljnih gibov. Otroci hodijo naprej, nazaj, po stopnicah, tečejo, skačejo, poskakujejo, se lovijo. Hodijo po gredi, vzpostavljajo ravnotežje, vozijo kolo. Stoji na eni nogi. Obvladujejo spretnosti z žogo, vržejo jo z eno roko v cilj, jo lovijo, potiskajo ob tla. Iz majhnih elementov zloži tridimenzionalen model, če gleda sliko ali drug model. Prerisujejo geometrijske oblike in različne druge simbole. S škarjami strižejo po črti. Njegove sposobnosti v šoli naprej razvijamo: ritmično usklajenost gibalnih dejavnosti, koordinacijo med osnovnimi gibalnimi sposobnostmi, koordinacijo uho-gibanje, oko-roka, veliki gib, drobna motorika (natančnost, skladnost, zanesljivost).
ZAZNAVNI IN SPOZNAVNI RAZVOJ Otroci so na prehodu iz preoperativnega na konkretno operativno mišljenje. Govor vedno bolj postaja element mišljenja. Čutila uspešno uporabljajo za izločitev vseh vrst informacij iz njihovega okolja.
Iz dveh trikotnikov sestavi pravokotnik. Grupira (razvršča) predmete na osnovi dvojnega kriterija, npr. barve in oblike. Grupira različne predmete tako, da imajo vsi predmeti v skupini enostavne skupne lastnosti (npr. hrana, oblačila ...) Sestavijo serijo predmetov (uredijo) po velikosti. Identificira predmete glede na specifično pozicijo v seriji (npr. prvi, drugi, zadnji). Glasno šteje do dvajset in več. Prepozna števila do 20. Sešteva in odšteva v obsegu do 10. Oblikuje nekatere pojme vezane na količino in dimenzijo ( velik - majhen, kratek, enako, manj kot...) Povezuje uro z dnevnim življenjem. Prepozna in identificira denar.
Preko dejavnosti bo razvijal sposobnost doživljanja in prepoznavanja zaznavnih kvalitet vezanih na lastno telo, predmete, prostor, pojave, dogajanja v prostoru. Omogočiti moramo tudi razvijanje sposobnosti: namerne zapomnitve, reprodukcije, usmerjene pozornosti, podaljševanja pozornosti, ustrezne razporeditve pozornosti, osnovnih miselnih operacij: konzervacije (ohranitve), klasifikacije (urejanja), seriacije (razvrščanja), prostorsko-časovnih ter kvantitativnih pojmov, vzročno-posledičnega, analitično-sintetičnega ter sintetično-analitičnega mišljenja.
GOVORNI RAZVOJ
Govor se najbolj intenzivno razvija v predšolskem obdobju, izpopolnjuje pa celo življenje. Predšolsko obdobje je predvsem čas usvajanja govora, v šolskem obdobju pa se otrok zavestno uči jezika, ko skuša slediti dogovorjenim jezikovnim normam.
Ob vstopu v šolo je govor otroka podoben govoru odraslih oseb. Otroci so zelo klepetavi. Učijo se oblikovati vse vrste povedi, hkrati so zelo ustvarjalni pri uporabi jezika. Besednjak vsebuje 1500 in več besed. Govor je skoraj stoodstotno razumljiv. Povprečna dolžina stavka je 5 do 7 besed. Ob slikah pove poznano zgodbico. Pogovarja se po telefonu (odgovarja, sam kliče). Razume uporabo ednine, množine, dvojine. Pove, kje živi, rojstni datum, imena staršev.
Ob zmožnostih, ki so navedene zgoraj, pa smo dolžni poskrbeti, da otrok razvija različne funkcije govora (instrumentalno, domišljijsko, informativno, medosebno...) in spodbujamo njegovo govorno ustvarjalnost, sposobnost samostojnega pripovedovanja, razvijamo pomenske strukture (poimenovalne in upovedovalne) in njegov notranji govor.
ČUSTVENI IN SOCIALNI RAZVOJ Rad ima družbo otrok, pogosto ima enega ali dva "posebna" prijatelja. Je radodaren, igrače je pripravljen deliti z drugimi. Igra je kooperativna. Aktivno sodeluje pri skupnih igrah in skupnih aktivnostih. Je čustven in skrben, predvsem do mlajših otrok in živali. Pogosto sledi usmeritvam in navodilom odraslih - staršev, učiteljev. Če rabi tolažbo odraslih, vendar je v iskanju in sprejemanju le-te manj odprt. Ima večjo kontrolo nad seboj, manj je dramatičnega nihanja čustev. Rad se šali. Zelo je željan novega, zato vedno nekaj išče, postavlja vprašanja.(Vir: http://www2.arnes.si/~sopmdobe/sestletniki.htm, povzeto s svetovnega spleta 13. 9. 2016)
In ker smo s prvošolci na začetku šolskih ur še posebej gibalno aktivni, v priponkah lahko dobite delovni list za urjenje grafomotorike (osredotočanje oko - roka) in pa posnetek pesmi, ob kateri se gibamo in s tem zbudimo naše "jutranje možgančke".
Takole pa psihologi čisto v teoriji opredeljujejo razvoj šestletnika:
Otroci so sposobni zadovoljevati nekatere svoje osnovne potrebe: sami se umivajo, oblačijo, opravijo toaleto, se hranijo, vstajajo, pravočasno odhajajo v posteljo. Prevzemajo tudi nekatere osnovne odgovornosti doma in v vrtcu - šoli.
GIBALNI RAZVOJ
Zaključen je razvoj temeljnih gibov. Otroci hodijo naprej, nazaj, po stopnicah, tečejo, skačejo, poskakujejo, se lovijo. Hodijo po gredi, vzpostavljajo ravnotežje, vozijo kolo. Stoji na eni nogi. Obvladujejo spretnosti z žogo, vržejo jo z eno roko v cilj, jo lovijo, potiskajo ob tla. Iz majhnih elementov zloži tridimenzionalen model, če gleda sliko ali drug model. Prerisujejo geometrijske oblike in različne druge simbole. S škarjami strižejo po črti. Njegove sposobnosti v šoli naprej razvijamo: ritmično usklajenost gibalnih dejavnosti, koordinacijo med osnovnimi gibalnimi sposobnostmi, koordinacijo uho-gibanje, oko-roka, veliki gib, drobna motorika (natančnost, skladnost, zanesljivost).
ZAZNAVNI IN SPOZNAVNI RAZVOJ Otroci so na prehodu iz preoperativnega na konkretno operativno mišljenje. Govor vedno bolj postaja element mišljenja. Čutila uspešno uporabljajo za izločitev vseh vrst informacij iz njihovega okolja.
Iz dveh trikotnikov sestavi pravokotnik. Grupira (razvršča) predmete na osnovi dvojnega kriterija, npr. barve in oblike. Grupira različne predmete tako, da imajo vsi predmeti v skupini enostavne skupne lastnosti (npr. hrana, oblačila ...) Sestavijo serijo predmetov (uredijo) po velikosti. Identificira predmete glede na specifično pozicijo v seriji (npr. prvi, drugi, zadnji). Glasno šteje do dvajset in več. Prepozna števila do 20. Sešteva in odšteva v obsegu do 10. Oblikuje nekatere pojme vezane na količino in dimenzijo ( velik - majhen, kratek, enako, manj kot...) Povezuje uro z dnevnim življenjem. Prepozna in identificira denar.
Preko dejavnosti bo razvijal sposobnost doživljanja in prepoznavanja zaznavnih kvalitet vezanih na lastno telo, predmete, prostor, pojave, dogajanja v prostoru. Omogočiti moramo tudi razvijanje sposobnosti: namerne zapomnitve, reprodukcije, usmerjene pozornosti, podaljševanja pozornosti, ustrezne razporeditve pozornosti, osnovnih miselnih operacij: konzervacije (ohranitve), klasifikacije (urejanja), seriacije (razvrščanja), prostorsko-časovnih ter kvantitativnih pojmov, vzročno-posledičnega, analitično-sintetičnega ter sintetično-analitičnega mišljenja.
GOVORNI RAZVOJ
Govor se najbolj intenzivno razvija v predšolskem obdobju, izpopolnjuje pa celo življenje. Predšolsko obdobje je predvsem čas usvajanja govora, v šolskem obdobju pa se otrok zavestno uči jezika, ko skuša slediti dogovorjenim jezikovnim normam.
Ob vstopu v šolo je govor otroka podoben govoru odraslih oseb. Otroci so zelo klepetavi. Učijo se oblikovati vse vrste povedi, hkrati so zelo ustvarjalni pri uporabi jezika. Besednjak vsebuje 1500 in več besed. Govor je skoraj stoodstotno razumljiv. Povprečna dolžina stavka je 5 do 7 besed. Ob slikah pove poznano zgodbico. Pogovarja se po telefonu (odgovarja, sam kliče). Razume uporabo ednine, množine, dvojine. Pove, kje živi, rojstni datum, imena staršev.
Ob zmožnostih, ki so navedene zgoraj, pa smo dolžni poskrbeti, da otrok razvija različne funkcije govora (instrumentalno, domišljijsko, informativno, medosebno...) in spodbujamo njegovo govorno ustvarjalnost, sposobnost samostojnega pripovedovanja, razvijamo pomenske strukture (poimenovalne in upovedovalne) in njegov notranji govor.
ČUSTVENI IN SOCIALNI RAZVOJ Rad ima družbo otrok, pogosto ima enega ali dva "posebna" prijatelja. Je radodaren, igrače je pripravljen deliti z drugimi. Igra je kooperativna. Aktivno sodeluje pri skupnih igrah in skupnih aktivnostih. Je čustven in skrben, predvsem do mlajših otrok in živali. Pogosto sledi usmeritvam in navodilom odraslih - staršev, učiteljev. Če rabi tolažbo odraslih, vendar je v iskanju in sprejemanju le-te manj odprt. Ima večjo kontrolo nad seboj, manj je dramatičnega nihanja čustev. Rad se šali. Zelo je željan novega, zato vedno nekaj išče, postavlja vprašanja.(Vir: http://www2.arnes.si/~sopmdobe/sestletniki.htm, povzeto s svetovnega spleta 13. 9. 2016)
In ker smo s prvošolci na začetku šolskih ur še posebej gibalno aktivni, v priponkah lahko dobite delovni list za urjenje grafomotorike (osredotočanje oko - roka) in pa posnetek pesmi, ob kateri se gibamo in s tem zbudimo naše "jutranje možgančke".
Jean Warren: SPIDER DANCE
Spiders crawl around, (children crawl around)
spiders up and down, (stand up, bend down)
spiders, spiders make a web, (join right hands to form a spoke)
spiders circle ‘round. (walk around in a circle together)
Spiders in and out,
(crawl fingers on left hand, down and back on right arm)
spiders all about, (repeat crawl action)
spiders, spiders make a web,
spiders now sit down. (children sit down)
