PBA for young language learning ali kako stopiti iz cone udobja in uživati v razredu

Mija ob vsakem svojem sporočilu na koncu prilepi misel avtorja K. S., ki pravi, da najboljše stvari v življenju na nas čakajo pri izhodu iz cone udobja.
Katera Mija? Tista iz C00lSch00l seveda😊


Ko je poslala povabilo na spletno izobraževanje Project based approach for young language learning, nisem dolgo odlašala s prijavo.


Nekaj let nazaj sem se namreč udeležila njenega izobraževanja Igra je resna stvar. Mislim, da je bila to daleč najboljša popotnica za moje začetke s poučevanjem angleščine v najnižjih razredih osnovne šole.


Še danes se držim prve stvari, ki me je takrat najbolj "zagrabila". Katere?
To je Introductory routine. Nekajminutni nebesedni (ali redkobesedni😏) uvod v učno uro. 

Čisto, čisto na začetku se z učenci pozdravimo s pomežikom ali nežnim božanjem po dlaneh. Včasih pristavimo tihi "Hello". Nato svoje čute zbudimo skozi Body counting ali s pesmijo Mingle, mingle, mingle, ki spodbuja Total Physical Response.


Mija pravi, naj te dejavnosti nimajo "hidden agenda", torej naj bodo brez usmerjenega utrjevanja ali preverjanja česar koli.
Tu jaz malo pogoljufam (sorry Mija). Nebesedno pričnem izvajati preproste govorne igrice, s katerimi urimo naše jezičke in ušesa. Otroci se strinjajo, da tudi jezički in ušesa potrebujejo pripravo na angleščino, jaz pa zadnja leta opažam velik porast govornih motenj, zato se mi zdi to pri učenju katerega koli jezika izjemno pomembno.

Trije primeri:

Obrnemo se v krog in iztegnemo nogi. Ob deklamiranju pesmice se dotaknemo ustreznih delov telesa, v našem primeru lic in brade. Cheek, chin, cheek, chin, cheek, chin, nose. Cheek, chin, cheek, chin, cheek, chin, toes. (Tradicionalna) Učencem se zdi rima strašno zabavna, saj začnemo zeeeeelo počasi in končamo tako zelo hitro, da se nam jezički že skoraj zapletejo.

Noge imamo še vedno iztegnjene, s kazalcem in sredincem po ritmu izgovorjave potujemo od bokov do prstov na nogah. Začnemo s »ziki-ziki-ziki-ziki-ziki-ziki-zek«, nato nadaljujemo z vokalom, s katerim smo končali (zeke…zak…zaka…zok…zoko…zuk). Spreminjamo višine, glasnost izgovorjave. Nato enak vzorec ponovimo še po sošolčevem hrbtu ali po njegovi levi roki in rami, medtem ko sedimo v krogu.

Nazadnje pozdravimo še gospoda Buzz-a. To je mali komarček, ki sedi na mojem kazalcu. Z glasom zzzzz in prstom v zraku (ali po sošolčevem hrbtu) sledimo njegovemu gibanju. S tem urimo tudi focus.


In s to rutino smo pripravljeni na novo srečanje. 

Tu pride na vrsto slikanica ali pesem. Kako se pripraviti na predstavitev slikanice, se boste najbolje naučili v Mijini družbi.

Sama sicer pri delu veliko uporabljam slikanice, a do sedaj ne na tako strukturiran način. Če vam pride prav za izhodišče, lahko za kakšno idejo pokukate tudi na poličko s tem prispevkom, boste pa ob Mijinem vodstvu videli, kako zelo se lahko stvari nadgradijo.

Jaz sem poskusila in skakala od sreče, ker sta nam prvi dve uri res odliiiiično uspeli. 

Za prvi projekt sem izbrala slikanico A bit lost.

Izluščila sem bistvo zgodbe. Napisala seznam tem, pri katerih bo slikanica izhodišče za obravnavo (autumn, forest animals, body parts, adjectives, colours ...).

Sestavila plot v šestih stavkih.

Svojemu tamburinčku dala nekaj zvočnih usmeritev, ki jih je predal naprej učencem.

Se naučila pripovedovati tole kratko zgodbico by heart.

Si izmislila dve elementary games in eno social game, s katerimi smo na tablo in v zvezke naredili svoj prvi Doodle.

In potem sem bila zadovoljna, ker sem videla, kako dobro so učenci (drugošolci) že v prvem poskusu komunicirali v tujem jeziku z menoj in z zgodbo. YEEEEEEEEY!😃

Danes načrtujem prvi slikovni labirint (maze), s katerim bodo učenci urili poslušanje, kasneje v paru tudi govorjenje.

PBA basic course je seveda mnogo več kot to. Opisani so moji prvi koraki in z veseljem bom z vami delila še kakšnega.

Ker pa je učenje najbolj učinkovito takrat, ko stvari poskusimo sami, predlagam, da sami pokukate k Miji.

V njeni družbi se boste lahko individualno, znotraj lastnih časovnih zmožnosti seznanjali z načinom, kako:

• pripraviti letni plan na podlagi izbranih slikanic in tem, ki iz njih izhajajo,
• pripraviti učence na razumevanje novega jezika (introductory routine)
• izbrati ustrezno slikanico
• izluščiti glavno temo zgodbe
• se pripraviti na pripovedovanje
• ustvariti Doodle (risbo s ciljnim besediščem)
• pripraviti osnovne gibalne in socialne igre (upoštevajoč slikanico, glavno idejo in kasneje besedišče)
• narediti slikovno zgodbo (picture story), ki je zelo dober temelj za gradnjo pismenosti (začetno branje, pisanje)
• spodbuditi oz. pripraviti učence na predstavitev oz. komunikacijo s slikovno zgodbo
• vpeljati zapisano besedilo kot prvi korak opismenjevanja

Meni osebno se je "seminar" zdel zelo intenziven. Vse kar predavateljica pove ima težo, smisel in je postavljeno na pravo mesto, zato kakšno mimobežno poslušanje nikakor ne pride v poštev. 

PBA basic course je en mini študij z ogromno konkretnega materiala - od video ponazoritev, Doodlov, generatorjev labirintov, sto in enega primera dobre prakse iz dolgoletnih izkušenj predavateljice in strokovnih delavcev, ki delajo po njenem pristopu do končne želje, da vse videno in slišano preizkusimo tudi v razredu z učenci.

Predlagam, da začnete čim prej. Čemu? Ker sta september in oktober idealen čas za postavljanje novih začetkov, izzivov in malih zmag.

Napišem še kaj, kako nam uspeva, do takrat pa vas vse, ki se ukvarjate s poučevanjem naših najmlajših jezičnežev vabim, da pokukate na PBA BASIC COURSE.

Be well. If I (mom of five) could do it, you can do it too!