Začetno branje in pisanje ... v majhnih korakih in z nekaj namigi
Ah, to branje in pisanje ... zavzdihne marsikateri od staršev, ko pogleduje proti svojemu, angleško učečemu se četrtošolcu.
Obeh veščin se otroci skozi različne pripravljalne dejavnosti učijo že od zadnjih let predšolske vzgoje, bolj pa se jima v maternem jeziku posvetimo v prvih dveh razredih osnovne šole.
Priporočila za branje in pisanje v tujem jeziku pravijo: "Manj je več." Zaradi samega psihosocialnega, pa nekako tudi motoričnega vidika je priporočljivo (pišem z vidika učenja tujega jezika kot drugega in ne maternega jezika), da se za omenjeni veščini otrok najprej opolnomoči v maternem jeziku, nato pa se postopoma seznanja z zapisom posameznih besed, kasneje stavkov in še kasneje krajših besedil v ciljnem tujem jeziku.
Sama skušam delati na način, da svoje učence najprej pripravim na poslušanje. Učitelji imamo večkrat občutek, da imajo deklice in dečki, ki sedijo z nami v jutranjem krogu, zmožnost poslušanja že razvito. Pa to pogosto ne drži.
Z mojimi učenci smo skozi nekaj let razvili "metodo", da vsako uro začnemo z uvodnim pozdravom, ki je pravzaprav odmev. Včasih moj, včasih je to odmev katerega od otrok.
Skušamo pozorno prisluhniti zvoku, ki ga sporoča naše telo (dlani, stopala, ustnice z jezikom in zobki in seveda glasilke) in ga ponovimo. Tiho, glasno, hitro, počasi, ob spremljavi lastnih glasbil in brez njih. Kajti zato, da bomo sposobni komunicirati v tujem jeziku, je izjemnega pomena, da smo tudi dobri poslušalci.
Pri najmlajših otrocih (v mojem primeru so to šestletniki) je učinkovito, da zvok pospremimo tudi z gesto, kretnjo, gibom.
Nadalje se z učenci lotimo govornih igric, ki usmerjajo v jasno izreko, usmerjajo dikcijo in poleg tega, kljub temu, da zahtevajo dobršno mero zbranosti, tudi sproščajo. Primere govornih igric najdete TU.
Branje in pisanje nato postopoma uvajamo od prvih zapisov preprostih in velikokrat slišanih besed in preprostih stavčnih struktur v 2. razredu do prebiranja preprostih povedi v 3. razredu, ki so navadno zapisani v obliki plakata in v začetku opremljeni s slikami (slikopis).
V 1. razredu skladno z obravnavo glasov in črk v maternem jeziku izpeljemo tudi kratko dejavnost na izbrani glas v angleščini.
Zapojemo pesmico, za katero si ali skupaj izmislimo gib, ali ga pripravim že vnaprej. Nato skupaj poiščemo besedo, ki se začne na določen glas, jo ponazorimo z ilustracijo, pod njo pa zapišemo črko. *Besedilo pesmice in namig za melodijo sta v našem primeru namenjena staršem, ki jih zanima delo pri angleščini in nikakor ne prvošolcem! Razmišljala sem tudi že, da bi besedilo odstranila, a po priporočilih nekaterih staršev to zaenkrat še ostaja na lističih. Prav tako se ne odločimo naslikati motiva iz pesmice, ampak naslikamo tistega, ki ga predlagajo učenci sami.
Črk v angleščini ne poimenujemo. To nas čaka šele v drugem razredu pri obravnavi abecede.
V 3. razredu se v zapisu osredotočamo na določene (pogoste) kombinacije črk, ki se izgovorijo drugače, kakor jih zapišemo: npr. CH, SH, OO, AU ...
TUKAJ si lahko ogledate primere (seveda jih lahko tudi natisnete in uporabite v razredu)
.
Pesmice črpam iz Jolly Songs 42 sounds, poiščem nekaj bolj znanih in uporabnih besed, ki jih nato z učenci usvajamo (predvsem pa ponavljamo) po metodi odmeva, jih zapisujemo v kratke povedi in prebiramo (v parih, v manjših skupinah).
Učenci doma v slovarju ali na spletu sami poiščejo eno besedo s kombinacijo obravnavanih glasov, jo likovno ponazorijo in tudi zapišejo. Besede na desni strani doma večkrat preberejo.
Jaz svoje učence zaenkrat opismenjujem takole. Po majhnih korakih.
Pa vi, imate kakšno dobro izkušnjo?
Obeh veščin se otroci skozi različne pripravljalne dejavnosti učijo že od zadnjih let predšolske vzgoje, bolj pa se jima v maternem jeziku posvetimo v prvih dveh razredih osnovne šole.
Priporočila za branje in pisanje v tujem jeziku pravijo: "Manj je več." Zaradi samega psihosocialnega, pa nekako tudi motoričnega vidika je priporočljivo (pišem z vidika učenja tujega jezika kot drugega in ne maternega jezika), da se za omenjeni veščini otrok najprej opolnomoči v maternem jeziku, nato pa se postopoma seznanja z zapisom posameznih besed, kasneje stavkov in še kasneje krajših besedil v ciljnem tujem jeziku.
Sama skušam delati na način, da svoje učence najprej pripravim na poslušanje. Učitelji imamo večkrat občutek, da imajo deklice in dečki, ki sedijo z nami v jutranjem krogu, zmožnost poslušanja že razvito. Pa to pogosto ne drži.
Z mojimi učenci smo skozi nekaj let razvili "metodo", da vsako uro začnemo z uvodnim pozdravom, ki je pravzaprav odmev. Včasih moj, včasih je to odmev katerega od otrok.
Skušamo pozorno prisluhniti zvoku, ki ga sporoča naše telo (dlani, stopala, ustnice z jezikom in zobki in seveda glasilke) in ga ponovimo. Tiho, glasno, hitro, počasi, ob spremljavi lastnih glasbil in brez njih. Kajti zato, da bomo sposobni komunicirati v tujem jeziku, je izjemnega pomena, da smo tudi dobri poslušalci.
Pri najmlajših otrocih (v mojem primeru so to šestletniki) je učinkovito, da zvok pospremimo tudi z gesto, kretnjo, gibom.
Nadalje se z učenci lotimo govornih igric, ki usmerjajo v jasno izreko, usmerjajo dikcijo in poleg tega, kljub temu, da zahtevajo dobršno mero zbranosti, tudi sproščajo. Primere govornih igric najdete TU.
Branje in pisanje nato postopoma uvajamo od prvih zapisov preprostih in velikokrat slišanih besed in preprostih stavčnih struktur v 2. razredu do prebiranja preprostih povedi v 3. razredu, ki so navadno zapisani v obliki plakata in v začetku opremljeni s slikami (slikopis).
V 1. razredu skladno z obravnavo glasov in črk v maternem jeziku izpeljemo tudi kratko dejavnost na izbrani glas v angleščini.
Zapojemo pesmico, za katero si ali skupaj izmislimo gib, ali ga pripravim že vnaprej. Nato skupaj poiščemo besedo, ki se začne na določen glas, jo ponazorimo z ilustracijo, pod njo pa zapišemo črko. *Besedilo pesmice in namig za melodijo sta v našem primeru namenjena staršem, ki jih zanima delo pri angleščini in nikakor ne prvošolcem! Razmišljala sem tudi že, da bi besedilo odstranila, a po priporočilih nekaterih staršev to zaenkrat še ostaja na lističih. Prav tako se ne odločimo naslikati motiva iz pesmice, ampak naslikamo tistega, ki ga predlagajo učenci sami.
Črk v angleščini ne poimenujemo. To nas čaka šele v drugem razredu pri obravnavi abecede.
V 3. razredu se v zapisu osredotočamo na določene (pogoste) kombinacije črk, ki se izgovorijo drugače, kakor jih zapišemo: npr. CH, SH, OO, AU ...
TUKAJ si lahko ogledate primere (seveda jih lahko tudi natisnete in uporabite v razredu)
.
Pesmice črpam iz Jolly Songs 42 sounds, poiščem nekaj bolj znanih in uporabnih besed, ki jih nato z učenci usvajamo (predvsem pa ponavljamo) po metodi odmeva, jih zapisujemo v kratke povedi in prebiramo (v parih, v manjših skupinah).
Učenci doma v slovarju ali na spletu sami poiščejo eno besedo s kombinacijo obravnavanih glasov, jo likovno ponazorijo in tudi zapišejo. Besede na desni strani doma večkrat preberejo.
Jaz svoje učence zaenkrat opismenjujem takole. Po majhnih korakih.
Pa vi, imate kakšno dobro izkušnjo?
Komentarji
Objavite komentar
Be nice. Be brave. Be yourself.